Geografski informacijski sistem
za področje obnovljivih virov energije

EnGIS portal

ENGIS portal pregled obnovljivih virov energije po Sloveniji. S tem skušamo ovrednotiti celoten energetski potencial in energetsko gospodarstvo po Sloveniji. Vire energije smo razdelili glede na tipe obnovljivih virov. V vsakem tipu boste našli različne podskupine: objekte, ki proizvajajo elektriko ali toploto, območja za izgradnjo, energetske svetovalnice ter vrsto drugih podatkov.

EnGIS VSTOPI

Prikazani energetski viri

Preberite si nekaj o posameznih vrstah obnovljivih virov.

Prihaja od sonca v obliki sončnega sevanja. S pomočjo fotovoltaike in termosolarnih sistemov lahko učinkovito uporabimo sončno energijo za proizvodnjo električne energije ogrevanje in hlajenje prostorov, dnevno svetlobo, kuhanje, toplo vodo (sanitarno vodo) in za visoko temperaturne procese v industriji. Solarne tehnologije so pasivna ali aktivna glede na način zajema, pretvorbe in distribucije sončne energije. Aktivne solarne tehnike delujejo na principu fotovoltaike in kolektorjev, pasivne pa vključujejo usmerjenost stavb in izbiro najugodnejšega materiala.

Čeprav je voda 800-krat gostejša od zraka, lahko zelo majhna količina rečne ali morske vode proizvede ogromno količino energije. Poznamo veliko načinov, kako prečrpavati energijo iz vode, kot so hidroelektrični jezovi (dva primera sta Akosombo Dam v Gani in Grand Coulee Dam v Washingtonu), mikro hidro sistemi, ki se uporabljajo v bogatih vodnih področjih in običajno proizvedejo do 100 kW energije, ter Run-of-the-river hidroelektrični sistemi, ki proizvajajo kinetično energijo brez uporabe jezu.

Za pridobivanje energije potrebujemo močan veter in pa seveda vetrno turbino v razponu med 600kW in 5MW nazivne moči, čeprav so najpogosteje uporabljene turbine z nazivno močjo od 1,5-3MW. Izhodna moč turbine je odvisna predvsem od hitrosti vetra, se pravi, čim večji bo sunek vetra, tem večja bo izhodna energija. Veliko vetrnih elektrarn se nahaja ob morju in višji nadmorski višini, to pa predvsem zaradi močnega in konstantnega vetra. Tipični faktorji zmogljivosti so nekje med 20-40%. Turbine se postavljajo na širše območje tam, kjer je vir vetra močnejši, to je ob obali, kjer je 90% boljši izkoristek kot v notranjih krajih.

Rastline s pomočjo fotosinteze zajemajo sončno energijo. Ko rastline gorijo, se ta sončna energija sprosti ven in v tem primeru deluje biomasa kot nekakšna baterija za shranjevanje sončne energije. Poznamo dva postopka za proizvodnjo biomase in sicer gojenje rastlin predvsem za uporabo energije in uporaba ostankov rastlin, ki se uporabljajo za druge stvari. Proizvodnja biomase se razlikuje po regijah in je odvisna od podnebja, tal...

Pri izrabi energija okolja s toplotnimi črpalkami, pretvarjamo toploto iz okoliških medijev, kot je zrak, podzemne vode ali talna zemlja, v toploto za ogrevanje ali hlajenje prostorov ter za segrevanje tople vode. Za obratovanje toplotnih črpalk se uporablja najpogosteje električna energija, obstajajo pa tudi toplotne črpalke na zemeljski plin. Za doseganje čim višjih učinkov pretvorbe je pomembno, da izberemo pri ogrevanju medije z najvišjo, pri hlajenju pa z najnižjo temperaturo. Odvisno od razpoložljivih pogojev okoljskih medijev, znašajo faktorji pretvorbe med električno energijo in toploto ali hladom, od 2,5 do 5 kratnika.

Kogeneracija oziroma soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) je eden izmed najučinkovitejših načinov izrabe razpoložljivih energetskih virov, saj tehnološko napredni sistemi dosegajo skupne izkoristke tudi preko 80%. Prednosti uporabe lesne biomase v kogeneracijskih postrojenjih se številne. Glavna prednost je v visoko učinkoviti pretvorbi nizkokvalitetnega goriva, kot so gozdni ostanki, odpadni in manj kakovosten les, v sintetični plin iz katerega pridobimo kvalitetno električno in toplotno energijo.

Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike. Med takšna goriva spadajo premog, nafta ter zemeljski plin. Uporaba fosilnih goriv je omogočila razvoj industrije in je večinoma izrinila vodne mline ter kurjavo lesa in šote za toploto.

Naravna fosilna goriva moramo pred uporabo primerno pripraviti s čiščenjem, drobljenjem (premog) in destilacijo (nafto). Plinasta fosilna goriva vsebujejo ogljik, vodik, žveplo, nafta dodatno še dušik. Premog vsebuje vse naštete elemente ter kisik in pepel. V naravnem okolju so naravna fosilna goriva plinasta, če imajo njihove molekule manj kot 5 ogljikovih atomov, če jih vsebujejo od 5 do 20, so tekoča, če pa molekule vsebujejo 21 in več ogljikovih atomov so fosilna goriva trdna.

Energetska sanacija stavb je potrebna pri energetsko potratnih stavbah, ki imajo veliko toplotne izgube. Toplotne izgube naših objektov bi lahko že z izvajanjem osnovnih ukrepov energijske sanacije zunanjega stavbnega ovoja zmanjšali za vsaj 30%. Pri celostni energijski prenovi stavb na nizkoenergijski ali pasivni nivo pa lahko dosežemo celo za 70 – 90% manjšo rabo energije za ogrevanje, odvisno od obstoječega stanja stanovanjskih stavb in izbora ukrepov, ki jih izvedemo pri prenovi. Prenova starejših stavb z dotrajanim termičnim ovojem in energetskimi sistemi je zahtevna, a se investicija izplača, saj so po izvedbi energetske sanacije stavbe prihranki energije znatni.